Spletna anketa o delovni sreči, ki so jo v Paleti znanj izvajali med 1. in 23. septembrom, je pokazala, da kar 86 odstotkov sodelujočih rado opravlja svoje delo. Okolja, v katerih ga opravljajo, pa niso tako spodbudna, saj jih je samo polovica mnenja, da so njihova delovna okolja srečna ali zelo srečna. 80% sodelujočih je še odgovorilo, da so v svojem življenju srečni oziroma zelo srečni, kar je, kljub negotovim razmeram, ki smo jim v letu 2020 priča zaradi korona virusa, ostalo na nivoju lanskega leta.
Graf1: Radi opravljate svoje delo? (vir: 1KA/ Spletne ankete; Kako dobri so naši dnevi pri delu?)
Graf2: Kako srečno je, po vašem mnenju, vaše delovno okolje? (vir: 1KA/ Spletne ankete; Kako dobri so naši dnevi pri delu?)
Graf3: Kako srečni ste v življenju nasploh? (vir: 1KA/ Spletne ankete; Kako dobri so naši dnevi pri delu?)
59 odstotkov sodelujočih v letošnji spletni anketi o dobrih dnevih pri delu ima slab delovni dan 2 do 3 krat mesečno, 25 odstotkov pa je takšnih, ki imajo slab dan redko, nikoli ali skoraj nikoli.
Kot najpogostejši razlog za slab delovni dan so tudi letos navedli »preobremenjenost z delom«, v 47%, kar je za dve odstotni točki višje v primerjavi z lanskimi rezultati. Sledijo »slabo/negativno vzdušje in odnosi med sodelavci«, v 34%, ter na tretjem mestu »odnos vodje (nadrejenega)«, v 28%, ki je, v primerjavi z lanskim letom, pridobil kar 5 odstotnih točk.
Med pomembnimi dejavniki za slab deloven dan so z 21% še »kupci, stranke, naročniki ali uporabniki, ki so negativni, nezadovoljni ali celo agresivni« ter z 20% »negotove/nepredvidene razmere zaradi korona virusa«.
Graf4: Ko ste nazadnje imeli slab delovni dan, kaj je vplivalo na vaše počutje? (vir: 1KA/ Spletne ankete; Kako dobri so naši dnevi pri delu?)
Na vprašanje, kako ocenjujejo odnose v svojem delovnem okolju, so sodelujoči odnose med sodelavci ocenili s povprečno oceno 3,9, odnose z vodjo pa s povprečno oceno 3,8.
Letos smo prvič zastavili vprašanje, ali bi svojega delodajalca priporočili drugi osebi kot dobrega. Rezultati ankete kažejo, da kar 42% anketiranih ne bi priporočilo svojega delodajalca kot dobrega oziroma ne vedo, če bi to naredili.
Rezultati ankete nakazujejo tudi zanimive korelacije, ki potrjujejo številna znanstvena dognanja in globalne prakse strokovnjakov delovne sreče, in sicer da tisti, ki svoje delo radi opravljajo, stopnjo delovne sreče v svojem delovnem okolju ocenjujejo višje, s povprečno oceno 3,6 (za razliko od tistih, ki svojega dela ne opravljajo radi; le ti so podali povprečno oceno 2,2).
Tisti, ki svoje delo radi opravljajo, bi svojega delodajalca pogosteje priporočili kot dobrega in sicer v 65% (tisti, ki svojega dela ne opravljajo radi, bi svojega delodajalca kot dobrega priporočili v zgolj 22%) . Tisti, ki svoje delo radi opravljajo, bolje ocenjujejo tudi odnose s sodelavci in z vodjo – oboje s povprečno oceno 4. Tisti, ki svojega dela ne opravljajo radi, odnose s sodelavci ocenjujejo s povprečno oceno 3,4 in odnos z vodjo le z 2,6.
Med tistimi, ki svoje delo radi opravljajo, je tudi največ tistih, ki so svojo življenjsko srečo na splošno ocenili s 4 ali 5, prav tako je med njimi največ tistih z večjim odstotkom rednih dobrih delovnih dni, redkejšimi slabimi delovnimi dnevi in tistih, ki so na delovnem mestu redno deležni priznanja za dobro opravljeno delo ter ga redno tudi podajo.
Prav tako pa ti zaposleni izkazujejo nižjo občutljivost na vpliv razmer zaradi korona virusa na njihovo delovno srečo. Tisti, ki radi opravljajo svoje delo, pa imajo v svojih organizacijah tudi pogosteje nekoga, ki skrbi za dobro počutje zaposlenih.
Maja Lončar in Petra Božič Blagajac, mednarodno certificirani managerki delovne sreče in svetovalki za soustvarjanje pozitivne organizacijske kulture iz Palete znanj ter ustanoviteljici in vodji Mednarodno certificirane Woohoo Akademije za managerje delovne sreče v Sloveniji, sta ob tem povedali, da »ta podatek lahko povežemo z nizko oceno srečnih delovnih okolij in podatkom, da pri skoraj 70 odstotkih sodelujočih nihče ne skrbi za dobro počutje zaposlenih oziroma sodelujoči ne vedo, če kdo skrbi.«
Pravita, da anketa potrjuje številna znanstvena dognanja, da prinaša koncept delovne sreče številne koristi tako za posameznike kot za organizacije. “Še posebej je pomembno, da je sedaj, ko razmere, povezane s korona-virusom, pošteno pretresajo naša delovna življenja in nas vse postavljajo pred nove izzive, skrb za srečo in dobro počutje zaposlenih še toliko bolj ključna. Kot managerki delovne sreče resnično upava, da bo vlaganje v ljudi v tem kriznem obdobju in tudi naprej prepoznano kot najboljše vlaganje za prihodnost ter kot najboljši način gradnje in krepitve znamke delodajalca; da bo pristno in da bomo na koncu boljši. Prepoznati potencial in strateški kapital, ki ga v sebi nosijo zaposleni, organizacijam in podjetjem omogoča, da gradijo konkurenčno prednost za sedanjost in za prihodnost. Z anketo sva tudi želeli spodbuditi razmišljanje o pomenu dobrega počutja, sploh v tem tednu, ko poteka globalna iniciativa Mednarodni teden delovne sreče, saj je pomembno, da smo tako v življenju kot pri delu pozitivni, odprti za priložnosti, to namreč s seboj prinese tudi ustvarjalnost, inovativnost ter posledično uspešnost.«
Glede na novo realnost, v kateri smo se znašli, smo sodelujoče povprašali tudi, kako je na njihovo delovno srečo vplival korona virus. 52 odstotkov jih je odgovorilo, da sploh ni vplival oziroma da ni vplival skoraj nič, dobra tretjina (37%) pa jih meni, da je nanje zelo vplival.
Graf5: Kako je korona virus vplival na vašo delovno srečo? (vir: 1KA/ Spletne ankete; Kako dobri so naši dnevi pri delu?)
Ko smo sodelujoče prosili, da povedo, kaj dobrega so nam prinesle razmere, nastale zaradi korona virusa, jih je največ, kar 43%, izpostavilo »možnost dela od doma«. Sledi »manj sestankov« v 31%, »boljše ravnovesje med delom in službo« v 24%, »bolj ustvarjalno razmišljanje« v 17%, »večja skrb za zaposlene« v 14% in v enakem odstotku tudi »več pomoči med sodelavci«.
Graf6: Kaj dobrega so nam prinesle razmere, nastale zaradi korona virusa? (vir: 1KA/ Spletne ankete; Kako dobri so naši dnevi pri delu?)
O anketi:
Paleta znanj je v času od 1.9. do 23.9. izvajala spletno anketo o delovni sreči Slovencev, s katero so ugotavljali, kako dobri so naši dnevi pri delu. Anketo je rešilo 547 udeležencev iz celotne države, ki so odgovarjali na 13 vsebinskih vprašanj.
Analiza predstavlja osnoven pregled stanja, zanjo ni bil pripravljen statističen vzorec, ampak so sodelovali tisti, ki so nanjo naleteli na tak ali drugačen način (skozi oglase, poznanstva, newsletter, družabna omrežja).
Rezultati so prerez situacije, s katero so se soočali sodelujoči v trenutku, ko so izpolnjevali anketo in je ni mogoče prenesti na celotno populacijo ali posploševati.
